Kako še bolj spodbuditi prehod na e-mobilnost
V Sloveniji smo pri elektrifikaciji voznega parka leta 2020 za slabo tretjino zgrešili cilj pri baterijskih električnih vozilih, za kar 84 odstotkov pa pri priključnih hibridih. Za prihodnja leta teh ciljev še nimamo. Kako se torej spodbuja prehod na e-mobilnost?
V že četrtem predlogu posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga mora Slovenija do konca junija poslati evropski komisiji, se na področju e-mobilnosti predvideni predvsem klasični ukrepi, ki se v manjšem ali večjem obsegu večinoma tudi že izvajajo. »Novosti in inovativnost pa so na žalost omejeni predvsem na spornejše ukrepe za oteževanje uporabe avtomobila. Kot učinkoviti so se do zdaj izkazali zlasti finančni in davčni ukrepi ter vlaganja v infrastrukturo in ti ukrepi tudi ostajajo,« predlog ocenjuje član upravnega odbora in vodja sekcije Trajnostna mobilnost v Partnerstvu za trajnostno gospodarstvo CER dr. Slavko Ažman, sicer vodja poslovnega upravljanja v Porscheju Slovenija.
Spodbude prek davčnih ukrepov
V NEPN je ostalo spodbujanje uporabe električnih avtomobilov z davčnimi ukrepi, kar je pozitivno. Prednost uporabe električnih vozil je namreč tudi zmanjšanje stroškov za gorivo, vse pomembneje pa postaja tudi zmanjševanje ogljičnega odtisa podjetij. V Sloveniji imamo po Ažmanovih besedah dva dobra davčna ukrepa po zgledu Avstrije, ki pa nam ju je uspelo zakomplicirati.
»En ukrep je, da se za zasebno uporabo električnega službenega avtomobila ne plačuje bonitete, in drugi, da je ob nakupu električnega službenega avtomobila – v vrednosti do 80.000 evrov – mogoče odbiti vstopni davek. Se pa pri nas žal zaplete pri kombinaciji obeh ukrepov: če se avtomobil hkrati uporablja v službene in zasebne namene, moramo konec leta pogledati, koliko kilometrov je bilo narejenih v zasebne namene, in na te se obračuna DDV. V praksi to lahko pomeni, da podjetja že v dveh letih državi povrnejo ves vstopni davek. S tem nam je dva dobro mišljena ukrepa uspelo narediti zelo omejeno uporabna.«
Zgledovanje po avstrijski davčni ureditvi
Strokovnjaki mobilnosti so zato predlagali zgledovanje po avstrijski ureditvi, po kateri se vsi kilometri štejejo za poslovne namene, zato ni nobenega poračunavanja DDV. »Za tako prilagoditev ukrepa na ministrstvu za finance ni bilo razumevanja – so pa kot možnost omenili ureditev, pri kateri bi se pavšalno predpostavilo, da je polovica kilometrov zasebnih, polovica pa službenih. V praksi bi to pomenilo, da bi se podjetja lahko sama odločila za odbitek samo polovice DDV, zato jim v tem primeru ne bi bilo treba obračunavati DDV na kilometer. To bi bila velika poenostavitev, saj uporabnikov ne bi več obremenjevali s tem, koliko, kje in kdaj so se vozili v zasebne namene, hkrati pa bi bila podjetja deležna najmanj polovičnega povračila DDV.«
Vendar so tudi pri subvencioniranju nakupa električnih vozil za podjetja nujne spremembe. Subvencijo za nakup električnega vozila dobijo samo manjši samostojni podjetniki, ki niso v sistemu DDV, in zelo malo podjetij – samo tista, ki so imela možnost odbitka vstopnega davka zaradi svoje dejavnosti, to pa so rent-a-car podjetja, taksiji in avtošole, še pojasnjuje sogovornik. Ker Slovenija močno zaostaja za emisijskimi cilji v prometu, bi bile vsaj še nekaj časa nujne subvencije za vsa podjetja.
Kaj pa ukrepi za fizične osebe
V NEPN so ukrepi za spodbujanje uporabe električnih osebnih vozil bolj usmerjeni v podjetja, ker jih je tam lažje izpeljati in ker je učinek večji, ter ne toliko na fizične osebe. Se pa glavnina ukrepov za osebno uporabo izvaja prek spodbud Eko sklada. Strokovnjaki mobilnosti pri tem poudarjajo, da je pri kakršnihkoli politikah spodbud treba poskrbeti predvsem za predvidljivost in dolgoročno stabilnost.
»Sedanja praksa, da se razpisi Eko sklada spreminjajo čez noč – popolnoma nenapovedano in z objavo v uradnem listu v petek popoldne, je zelo škodljiva. S tem postaja popolnoma po nepotrebnem nakup električnih vozil precej bolj tvegan kot nakup bencinskih in dizelskih vozil. Zdaj morajo kupci električnih vozil podpisati kupoprodajno pogodbo, plačati aro, počakati, da se vozilo izdela, nato ga morajo v celoti plačati, registrirati in šele takrat lahko oddajo vlogo za subvencijo na Eko sklad. Pri tem ni nikakršnega zagotovila, da bo Eko sklad takrat sploh še ponujal subvencije. Predvidoma še letos naj bi se finančne spodbude za nakup električnih vozil prenesle na Borzen, s tem pa upamo, da bodo postopki podeljevanja subvencij postali predvidljivejši in bolj transparentni,« pravi dr. Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja v Porscheju Slovenija.
Predvidoma junija novi razpisi za subvencije
Naj spomnimo, da so na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter na Borzenu napovedali, da se bo objavljanje razpisov za trajnostno oziroma električno mobilnost začelo junija. Tako naj bi bilo do sredine leta 2026 za električne avtomobile na voljo 15 milijonov evrov, za polnilno infrastrukturo dva milijona evrov in za električna kolesa štiri milijone evrov.
Razpis za subvencioniranje električnih koles naj bi bil predvidoma objavljen na začetku junija, predvideval pa naj bi subvencijo v višini 30 odstotkov prodajne cene. Vendar naj bi bili pogoji za to kar strogi, saj želijo spodbujati dnevno mobilnost, ne pa nakupov športnih koles ali koles za turistične namene. Kot so takrat še napovedali, naj bi subvencijo predvidoma obračunali prodajalci. V Sloveniji je na leto prodanih približno 16.000 električnih koles, na pristojnem ministrstvu pa naj bi s temi ukrepi spodbudili približno 8000 nakupov električnih koles na leto.
