Predsedniki o strateškem pomenu širitve EU
Velika širitev EU leta 2004 je imela za vse pozitivne učinke, čeprav so nekateri opazovalci menili, da ne bo uspela, ceno za to pa bo plačala EU, so se strinjali predsednica Nataša Pirc Musar in predsedniki štirih sosednjih držav, ki so se odzvali njenemu povabilu na pogovor ob 20. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji.
Predsedniki sosednjih držav se enotno zavzemajo za širitev Unije, veliko manj strinjanja med njimi pa je o reformi odločanja v EU in tesnejšem povezovanju Unije oziroma federalizaciji EU.
Predsedniki sosednjih držav podpirajo širitev EU.
Med ključnimi izzivi so (ne)konkurenčnost, okorelo odločanje in skupna varnostna politika.
Slovenija je napredovala s 27 na 92 odstotkov povprečne razvitosti EU.
Slovenska predsednica je poudarila velik napredek v blaginji Slovenije, saj je država napredovala s 72 na 92 odstotkov povprečne razvitosti EU. Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je poudaril, da so se s širitvijo močno povečali izvoz in investicije v nove članice, v Avstriji pa je nastalo več deset tisoč novih delovnih mest.
»Pred 20 leti so nekateri govorili, da se širitev ne bo obnesla, danes vemo, da ni tako,« je dejal. Italijanski predsednik Sergio Mattarella se je spominjal simbolnega padca meje med državama pred 20 leti in opomnil, da je Sloveniji uspelo zelo hitro izpolniti pogoje za prevzem evra in vstop v schengensko območje.
Nekoliko več skepse sta izrazila hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je dejal, da Hrvaška še ni izkoristila vseh priložnosti, ki jih ponuja EU, in madžarski predsednik Tamás Sulyok, ki je opozoril, da se je Madžarska EU pridružila na podlagi slogana o spoštovanju različnosti in ne zato, da bi se odpovedali svoji suverenosti. Dejal je, da bi se zato morali vrniti k načelom in nalogam, ki izhajajo iz pogodb.
Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar si želi, da bi se evropskih volitev udeležilo čim več ljudi.
Neenotno o reformah
Predsedniki so se osredotočili predvsem na izzive pred EU, ki jih res ni malo, in njihova različna mnenja dajejo slutiti, da bo reformiranje EU trd oreh. Predsednik Mattarella je kot tri ključne reforme omenil ekonomske, da bi zagotovili konkurenčnost EU v svetu, reformo odločanja, ki bi vodila v hitrejše ukrepanje, saj je po njegovem mnenju EU preveč okorna, in skupno obrambno politiko, ki mora okrepiti evropski steber Nata.
Znano je, da se Nemčija s skupino članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, zavzema za uvedbo večinskega odločanja v zunanji in varnostni politiki EU, a vse članice nad tem niso navdušene. Hrvaški predsednik je tako opozoril, da je mantra vse tesneje povezane EU nazadnje izrinila Veliko Britanijo.
Na Hrvaškem nasprotujejo spreminjanju odločanja iz soglasnega v večinsko. Nad poglabljanjem povezave, ki bi vodila v federalizacijo, niso navdušeni niti na Madžarskem. Predsednik Sulyok je dejal, da bo to vodilo v šibkejšo in ne močnejšo povezavo, zato federalizaciji nasprotujejo.
Širitev je tudi varnostno vprašanje
Predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je naša regija, ki je stičišče različnih jezikov, kultur in zgodovin, tudi nekdanjih nasprotnikov, zdaj pa prijateljskih držav, lahko zgled za Zahodni Balkan in da je spoštovanje različnosti najpomembnejša skupna valuta EU, ne evro. Spomnila je na veliko solidarnost sosednjih držav ob lanskih katastrofalnih poplavah v Sloveniji.
Skupaj s predsedniki sosednjih držav se je zavzela za širitev EU. Ta je po besedah avstrijskega predsednika van der Bellna nujna s strateškega in varnostnega vidika. Italijanski predsednik Mattarella je opozoril, da je treba širitev izpeljati čim hitreje, saj nas je predvsem ruski napad na Ukrajino naučil, kako pomembno je odločitve sprejemati pravočasno. Če bi države, ki so zdaj ob meji vojne, že bile članice EU, bi bile razmere zanje precej drugačne, je opozoril.
Prav vojni, ki divjata v Ukrajini in Gazi, sta velik izziv za EU, ki bi morala po mnenju avstrijskega predsednika postati bolj odločen in pomemben igralec. Madžarski predsednik je opozoril, da Nato nikakor ne sme postati udeleženec vojne v Ukrajini, zato si njegova država povsod prizadeva za mir in svari pred odločitvami, ki bi vodile v eskalacijo konflikta.
Predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da si bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov prizadevala za trajno rešitev in mir v obeh konfliktih. Slovenska predsednica je ob bližajočih evropskih volitvah izrazila tudi upanje, da se jih bo udeležilo čim več ljudi, pozvala pa je tudi k odpravi nadzora na notranjih mejah EU.
Pirc Musar: Primer Jaklič je treba razčistiti
Predsednica republike se je ob robu srečanja štirih predsednikov odzvala tudi na očitke ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, da je poleg sodniške funkcije imel tudi popoldanski s. p. Predsednica od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.
Po mnenju Pirc Musar primer ustavnega sodnika Jakliča v zvezi z opravljanjem popoldanske dejavnosti pravno ni »tako enostaven«, zato se do njega še ne želi opredeliti. Primera tudi še ni proučila v podrobnosti, si pa želi, da se čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete. »In če je, bo verjetno kar prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna, in če ni, jo bo treba spremeniti,« je dejala. »Zagotovo si bom svoje mnenje lažje ustvarila po tistem, ko bom slišala, kakšno je pravno naziranje KPK,« je poudarila.
»Dejstvo je, da ustavni sodniki imajo možnost in pravico delati na področju izobraževanja, torej predavati, zato se mi zdi zelo pomembno, da ustrezne institucije preučijo, če je vendarle ustavni sodnik Jaklič preko s. p. počel še kaj drugega, kot le predaval,« je povedala medijem. STA
