Zakaj si Trump tako želi Grenlandijo?
Ne gre le za Grenlandijo, ampak za biti ali ne biti planeta, meni Janez Markeš.
Odpri galerijo
Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Koliko denarja bi bil Janez Markeš pripravljen zapraviti za nakup Grenlandije? S tem vprašanjem je Ali Žerdin uvedel debato o nedavni ponudbi Donalda Trumpa Danski o nakupu največjega otoka na svetu, njegov sogovornik pa je odgovoril s citiranjem filma Boter I. Ponudba bi morala biti taka, da je ne bi bilo mogoče zavrniti. V primeru Michaela Corleoneja iz filmske klasike je to pomenilo: 10.000 dolarjev ali možgani na steni ...
Danska je Trumpa zavrnila relativno elegantno, meni Žerdin, a je ponudba delovala blazno. Tu ne gre le za Grenlandijo, ampak za biti ali ne biti planeta, je prepričan Markeš. Morda v Washingtonu računajo, da tam nekoč ne bo več ledu. Tedaj bo mogoče na Grenlandiji črpati nafto, New York bo morda potopljen.
Američani so v zgodovini, tudi za bagatelne zneske, kupili marsikaj. Ozemeljskih apetitov niso reševali le z vojno. Tedaj zemlja ni bila nič vredna, nafte niso poznali, ljudi ni bilo toliko. Danes bi bil glavni junak, kdor bi kupil amazonske gozdove in odredil, da jih pustimo na miru, pravi Žerdin. Emmanuel Macron je Jaira Bolsonara vizionarsko izpostavil kot namernega zažigalca amazonskih gozdov in rekel, da nam gori hiša.
Tako Trump kot njegov oponaševalec Bolsonaro sta privrženca izstopa iz pariškega sporazuma, delita si mnenje, da je pregrevanje sveta namišljen problem. Trump ima z Grenlandijo vsaj dve nameri. Priti do naravnih virov, eventuelno do nafte, po drugi strani pa stremi k politični in geografski repoziciji zaradi groženj Rusije in Kitajske. Kitajska je zadominirala v Afriki, Rusija na Antarktiki, ZDA potrebujejo nek odskok. Grenlandija je idealna.
S topljenjem severnih morij se odpirajo plovne poti, ki za nekaj dni skrajšajo pot iz Kitajske do, denimo, Hamburga. To dandanes pomeni ogromen prihranek in še večjo izpostavitev severnih morij sajam. Led na severu bi se lahko še hitreje topil. Območij belega ledu, ki bi odbijala sončno svetlobo, bi bilo vedno manj.
A v interesu Rusije, ki je pred tednom splavila plavajočo jedrsko elektrarno, je plovnost. Boj proti klimatskim spremembam ni v njenem interesu.
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
Danska je Trumpa zavrnila relativno elegantno, meni Žerdin, a je ponudba delovala blazno. Tu ne gre le za Grenlandijo, ampak za biti ali ne biti planeta, je prepričan Markeš. Morda v Washingtonu računajo, da tam nekoč ne bo več ledu. Tedaj bo mogoče na Grenlandiji črpati nafto, New York bo morda potopljen.
Američani so v zgodovini, tudi za bagatelne zneske, kupili marsikaj. Ozemeljskih apetitov niso reševali le z vojno. Tedaj zemlja ni bila nič vredna, nafte niso poznali, ljudi ni bilo toliko. Danes bi bil glavni junak, kdor bi kupil amazonske gozdove in odredil, da jih pustimo na miru, pravi Žerdin. Emmanuel Macron je Jaira Bolsonara vizionarsko izpostavil kot namernega zažigalca amazonskih gozdov in rekel, da nam gori hiša.
Tako Trump kot njegov oponaševalec Bolsonaro sta privrženca izstopa iz pariškega sporazuma, delita si mnenje, da je pregrevanje sveta namišljen problem. Trump ima z Grenlandijo vsaj dve nameri. Priti do naravnih virov, eventuelno do nafte, po drugi strani pa stremi k politični in geografski repoziciji zaradi groženj Rusije in Kitajske. Kitajska je zadominirala v Afriki, Rusija na Antarktiki, ZDA potrebujejo nek odskok. Grenlandija je idealna.
Preberite tudi:Od srede do srede: Ob združitvi Prekmurja z matičnim narodom
Od srede do srede: Kaj se kuha v evropski kadrovski kuhinji?
Od srede do srede: Zakaj smo prodali banke?
Od srede do srede: Kje smo z nacionalno suverenostjo?
Od srede do srede: Kaj se kuha v evropski kadrovski kuhinji?
Od srede do srede: Zakaj smo prodali banke?
Od srede do srede: Kje smo z nacionalno suverenostjo?
S topljenjem severnih morij se odpirajo plovne poti, ki za nekaj dni skrajšajo pot iz Kitajske do, denimo, Hamburga. To dandanes pomeni ogromen prihranek in še večjo izpostavitev severnih morij sajam. Led na severu bi se lahko še hitreje topil. Območij belega ledu, ki bi odbijala sončno svetlobo, bi bilo vedno manj.
A v interesu Rusije, ki je pred tednom splavila plavajočo jedrsko elektrarno, je plovnost. Boj proti klimatskim spremembam ni v njenem interesu.
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
