Velikih ciljev ni mogoče doseči brez obsežne javne razprave

Sedanji vladi lahko katera od prejšnjih pove, kako se končajo zamisli posegov v družbene podsisteme, ne da bi poskusili soglasje s sindikati in delodajalci.
Fotografija: Vladni predstavniki bodo morali pokazati zvrhano mero pripravljenosti za poslušanje in sklepanje kompromisov, da ponovno vzpostavijo zaupanje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Vladni predstavniki bodo morali pokazati zvrhano mero pripravljenosti za poslušanje in sklepanje kompromisov, da ponovno vzpostavijo zaupanje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Po več mesecih napovedi in preložitev v slogu »naslednji teden pa zagotovo« in »najpozneje konec tega meseca«, ki jih poslušamo že skoraj od lanskega poletja, je minister za delo Luka Mesec včeraj z 99-odstotno gotovostjo napovedal, da bo vlada danes končno sprejela izhodišča za pokojninsko reformo.

image_alt
Če ne zaradi drugega, je dialog nujen za reforme

Prenova tega stebra socialnega zavarovanja je poleg zdravstvene in davčne reforme eden najpomembnejših ciljev vladnega programa. Tudi če sama ne bi imela tega namena, jo je k temu zavezala njena predhodnica v načrtu za okrevanje in odpornost, s tem so povezana tudi znatna evropska sredstva.

Javna razprava o materiji, ki tako ali drugače prej ali slej zadeva večino državljanov, bo, obljublja Luka Mesec, trajala šest mesecev. Vprašanja, kako dolgo bo treba delati, da si bomo zaslužili pokojnino, koliko bomo stari, da se bomo lahko upokojili, če ne bo še dovolj delovnih let, na podlagi kako dolge dobe se bo računala osnova, kakšen bo odmerni odstotek in, navsezadnje, po kakšni formuli se bodo pokojnine usklajevale, globoko vznemirjajo prebivalstvo, saj jim lahko v dobršni meri krojijo jesen življenja. Podobno pomembno, za nekatere skupine pa mogoče še bolj, je, kako delujeta zdravstveni in davčni sistem oziroma kako naj bi ju, če se zelo ambiciozno izrazimo, izboljšali.

Ni si mogoče predstavljati, da bi lahko katerakoli vlada kateregakoli od teh velikih ciljev dosegla brez obsežne javne razprave in temeljitega socialnega dialoga. Sedanji garnituri lahko katera od prejšnjih pove, kako se končajo zamisli večjih posegov v družbene podsisteme, ne da bi vsaj poskusili iskati skupni imenovalec s sindikati in delodajalci.

Zato je trideseta obletnica ustanovitve ekonomsko-socialnega sveta, ki je videl boljše in slabše čase, v preteklosti pa, kot zagotavljajo glavni akterji, večkrat imel pomembno vlogo pri pripravi reform ter v procesih vključevanja države v EU in mednarodni ekonomski prostor, simbolično prava priložnost za pobudo obuditve foruma enakopravnega partnerstva.

Bodo pa morali vladni predstavniki pokazati še zvrhano mero pripravljenosti za poslušanje in sklepanje kompromisov, da ponovno vzpostavijo zaupanje, brez katerega ne bo mogoče preseči krize tripartitnega socialnega dialoga.

***

Ker danes, 24. aprila, vsem naročnikom zaradi težav v tiskarni nismo mogli dostaviti časopisa Delo, je vsebina članka prosto dostopna.

Preberite še: